Wir verwenden Cookies, um die Benutzerfreundlichkeit dieser Webseite zu erhöhen (mehr Informationen).

Slowenisch / Slovenian / Slovensko

Še pravi čas na začetku Darwinovega leta 2009 je 31. decembra 2008 v nemškem časopisu »DIE ZEIT« izšel dvostranski članek z naslovom »Hvala, Darwin!«, poleg tega pa so bile temi evolucije posvečene štiri cele strani. Hvala velja moškemu, ki je bil rojen pred 200 leti in čigar revolucionarna knjiga »O nastanku vrst« je izšla pred 150 leti.

Zdi se nam, da so čudeži v našem od znanosti zaznamovanem času na prvi pogled nerealni. Posebej še druga polovica preteklega stoletja nam je prinesla revolucionarna spoznanja in uspehe v znanosti in tehniki:

Pra­kata­s­trofa

Vedno znova div­jajo kata­s­trofe na našem svetu: zaradi cuna­mija je decem­bra 2004 umrlo okoli 160 tisoč ljudi, poto­pi­tev ladje Tita­nic je ter­jala 1522 živ­ljenj, druga sve­to­vna vojna pa je pus­tila za seboj 50 milijo­nov mrt­vih. Pra­kata­s­trofa pa je bil izvirni greh v vrtu Eden. Ta je bil vzrok za vse druge kata­s­trofe, ki so sploh kdaj vdrle v ta svet. Greh je pov­z­ro­čil loči­tev člo­veka od Boga. Brez Boga pa člo­vek zaide v vrti­nec večne pogub­lje­no­sti. Če bi Bog spustil v nebesa zgolj en sam greh, potem bi tja pro­drla tudi trplje­nje in smrt, tega pa Bog noče.

Vpra­ša­nje o več­no­sti veliko ljudi izpo­d­riva iz zave­sti. To lahko spoz­namo celo pri tis­tih, ki raz­mi­š­ljajo o koncu svo­jega živ­lje­nja. Ame­ri­ška igralka Drew Barrymore je kot otro­ška zve­zda igrala v fanta­zij­skem filmu »E.T. – Pre­bi­va­lec dru­gih pla­ne­tov« gla­vno vlogo. Ko je bila stara osemin­dvaj­set let (rojena 1975), je izja­vila: »Če bi umrla pred svojo mačko, jo krmite z mojim pepe­lom, kajti potem bom živela nap­rej vsaj v svoji mački.« Mar ta neved­nost in krat­ko­vi­d­nost glede smrti ni stra­šna?

Svet, ki ga lahko opa­zu­jemo

Če pogle­damo v svet živih bitij, bomo opa­zili načrte, ki so v zelo veliki meri narav­nani na neka­tere cilje: gla­vač, ki je sesa­lec, je tako opre­m­ljen, da se lahko potap­lja 3000 met­rov glo­boko, ne da bi pogi­nil zaradi potap­lja­ške bole­zni, detel pa udarja z moč­nimi udarci v dre­ve­sno deblo, ne da bi pri tem utr­pel mož­gan­ski pret­res.